Sočasno s projektom Rešimo Muro, v okviru katerega si lokalna skupnost in širša javnost prizadevata, da bi Amazonko Evrope ohranila prvinsko, se v Avstraliji odvija borba za spremembe pri izkoriščanju reke Murray. S slednjo, 2350 kilometrov dolgo staro gospo Murray, sem se srečala na več različnih lokacijah. Rjavo obarvana in nič kaj mikavna za kopanje se mi je predstavila v Mannumu, kjer smo ob rekreativnem veslanju morali biti previdni, da nas ni prevrnil ves živ žav, ki so ga ustvarjali trajekti, jet-ski dirkači in turistov polni parniki. V nacionalnem parku Coorong, tik ob izlivu reke v morje, sem jo spoznala kot zasanjano in zaspano gospodično, ki ne prenese drugega kot direndaja, ustvarjenega s ptičjim petjem ter sprehajajočih rekreativcev po njenih peščenih sipinah. Še en način, kako sem se seznanila s samo reko, pa je preko novic, iniciativ in protestov besnih Avstralcev, predvsem iz Južne Avstralije, ki opozarjajo na katastrofo, ki se jim obeta, če nekatere zvezne države ne bodo začele nadzirati in sankcionirati prekomernega izčrpavanja reke.

O iniciativi Stand up for Murray

Reko so v preteklosti sicer skušali zaščititi že velikokrat. Prvič leta 1918. Zvezne države Novi Južni Wales (NJW), Victoria, Canberra in Južna Avstralija so se tako zavezale, da bodo s skupnimi močmi in enakopravno prispevale k ohranitvi reke še za bodoče rodove. Poleg vseh vmesnih prizadevanj so nazadnje leta 2007 ustanovile Organ za zaščito porečja Darling- Murray (Muray- Darling Basin Authority), ki je do leta 2012 pripravilo Načrt za upravljanje z rekama, zanj pa je Avstralija namenila 13 milijard dolarjev.

A vlada Južne Avstralije je v lanskem letu podprla kampanjo Stand up for Murray, s katero želijo razširiti informacije o katastrofalnem stanju reke ter doseči nov zavezujoč dokument, s katerim bodo zmanjšali vplive nanjo. Dejstvo, da se iz reke za potrebe industrije in oskrbe z vodo odvzema kar 75% vse vode, jo dolgoročno dela nezdravo. Izliv sladke vode iz ustja Murryja v Južni Avstraliji je tako danes samo še ¼ tega, kar je bil pred kakršno koli regulacijo. V času suše pa komaj, če sploh, dosega morje.

Zakaj je reka tako pomembna in kaj se pravzaprav dogaja

Z 2350 kilometri in nekaterimi drugimi presežniki, lahko avstralsko reko Murray skupaj z reko Darling (najpomembnejši in največji pritok reke Murray) opišemo kot izredno pomembno vodno žilo najsušnejšega naseljenega kontinenta na svetu, od katere je po nekaterih ocenah eksistencialno odvisnih 3.4 milijona ljudi oz. 14% avstralske populacije. 60 milijonov let stara reka je tretja največja plovna reka na svetu (takoj za reko Nil in Amazonko) in se razteza čez tri avstralske zvezne države - Viktorijo, NJW in Južno Avstralijo. Tako bi lahko rekli, da brez reke Murray, katere porečje obsega milijon kvadratnih kilometrov, življenje Avstralcev ne bi bilo več enako. Območje namreč velja za najbolj rodovitno v Avstraliji. Tu je 43% vseh avstralskih farm, ki prispevajo tretjino državne preskrbe s hrano, od tega 50% vseh žitaric Avstralije, ves avstralski riž, hkrati pa so pomembno območje za pridelavo agrumov in oreščkov (80-90%). Kar 96% avstralskega bombaža pridobivajo tu, na območjih, ki skupaj obsegajo le 2% celotnega porečja.

A ponavljajoče se hude in dolgotrajne suše služijo kot dokaz, da se reki že predolgo jemlje preveč. Ko je bila struga reke Darling več kot osem mesecev popolnoma suha in so zaskrbljeni prebivalci zahtevali odgovore, je na dan prišel podatek, da lastniki ogromnih plantaž bombaža, ki so po površini velike med 500 do 2000 ha, na nekaterih delih v NJW jemljejo več, kot jim je dovoljeno. Na malih ekranih je bil med drugim predvajan dokumentarec Pumped (oddaja Four Corners), ki je razgalil korupcijo in požrešnost proizvajalcev bombaža. Nadzorniki so ugotovili, da je veliko merilcev odklopljenih, zaradi česar sprva ni bilo mogoče natančno določiti kršitev sporazuma. Za eno od farm so kasneje ugotovili, da je počrpala kar 5x več vode oz. porabila kar 1 milijardo litrov več, kot ji je bilo dovoljeno. Prav tako so ugotovili, da je eden izmed pomembnih birokratov v NJW, Gavin Hanlon, namestnik generalnega direktorja NJW Sektorja za primarno industrijo, lobistom oz. upravljavcem z namakalnimi sistemi posredoval tajne in zaupne informacije.

Bes se je po predvajanju dokumentarca v Južni Avstraliji, kjer najbolj čutijo posledice prečrpavanja, še okrepil. V zelo suhi Južni Avstraliji je reka bolj kakor za industrijo, rekreacijo in namakanje rastline, ki jo v NJW »kdovezakaj« gojijo daleč stran od tropskega podnebja (za eno balo bombaža potrebujejo za olimpijski bazen vode), pomembna za preskrbo prebivalcev Adelajde z vodo (kar 80% vse pitne vode namreč jemljejo iz reke).  Dragocena je tudi za mokrišča in poplavne ravnice. Gozdovi rdečega evkaliptusa v zaščitenih rezervatih, ki rastejo na teh ravnicah, zaradi reguliranja reke in nadziranega »poplavljanja«, ki ga ni bilo že več let, so tako že popolnoma presušeni in v odmiranju. Kljub temu, da je država zagotovila denar (bolje rečeno z davkoplačevalskim denarjem odkupila potrebno količino vode iz reke za naravne rezervate), je industrija zaradi prekomerne porabe vode pripeljala do tega, da je je zmanjkalo za zaščitene ekosisteme.

Med tem se zaradi pomanjkanja sladke vode v strugi Južna Avstralija sooča s posledicami prevelike količine soli v reki, kar vpliva na favno in floro v ter ob reki, poleg tega pa so ugotovili, da se posledično spreminja tudi sestava tal, ki postajajo vse bolj kisla in sulfatna. Posledice za lokalne skupnosti, živeče ob teh območjih so zmanjšana kakovost vode, zdravstvene težave za ljudi in živino, prašne nevihte, vonjave žvepla, ekološka degradacija in ubijanje rib.

Kaj si naj z vsem tem bombažem in lepimi oblačili, če ne bomo imeli dovolj vode, da bi se umili?

Leta 1981 se je prvič v zgodovini ustje reke Murray v Južni Avstraliji zaradi premajhne količine vode zaprlo, voda v strugi pa torej ni dosegla morja. To je vplivalo na nacionalni park Coorong, kjer je lagunski ekosistem izredno odvisen od sladke vode. Ko se je po prelomu tisočletja spet dogajalo podobno, so z zelo zahtevnimi posegi potem umetno ustvarjali dotoke in s tem držali nacionalni park na »življenjski podpori«. Med letoma 1982-3 je prišlo do najhujše zabeležene suše v porečju reke Murray. Tudi v osemdesetih pa je prašni vihar pustošil v Melbournu, kar je bilo prav tako povezano s prej omenjeno sušo in reko Murray. S tem se je prvič okrepila širša javna zavest, da je nekaj hudo narobe. Konec osemdesetih let so se v Južni Avstraliji začeli boriti še s slanostjo, ki do danes ostaja problem vzdolž struge reke. Hude suše so se ponavljale, oblikovale so se komisije, porabo vode so začeli regulirat, država je problemu namenila milijarde dolarjev.  A, kakor da pretekle izkušnje in prizadevanja niso nič, so se  leta 2017 morali Južni Avstralci spet združiti v kampanji, da zaščitijo tudi in predvsem svojo prihodnost. Trenutno situacijo tako opisujejo kot »The biggest water grab in Australian history.«
 

Viri: Fotografija: http://southaustralia.com/places-to-go/murray-river-lakes-and-coorong/about    
https://www.mdba.gov.au/discover-basin/people/basin-people-21st-century
http://www.environment.sa.gov.au/managing-natural-resources/river-murray
http://www.abc.net.au/btn/story/s4708831.htm
http://www.abc.net.au/news/2016-11-21/what-is-the-murray-darling-basin-plan/8043180
http://www.abc.net.au/news/2017-07-24/sa-water-minister-calls-for-inquiry-over-murray-darling-4corners/8739546
https://www.youtube.com/watch?v=9W6fSlZBZ5M
http://www.murrayriver.com.au/about-the-murray/murray-river-timeline-1951-to-2000/
http://www.environment.sa.gov.au/managing-natural-resources/river-murray/about-the-river/millennium-drought/drought-recovery
http://www.naturalresources.sa.gov.au/samurraydarlingbasin/water/river-murray/issues-for-river-health/acid-sulfate-soils
http://www.adelaidenow.com.au/news/south-australia/adelaide-took-80-per-cent-of-its-water-from-the-river-murray-this-year-despite-heavy-rains/news-story/1f8947bdcb188eab4bd33207ee5d6511
https://www.mdba.gov.au/discover-basin/people/economy-basin        

Written by: Urška Trček