Los Angeles je kulturno, finančno ter trgovsko središče južne Kalifornije, nahaja se na zahodni obali ZDA in je z nekaj manj kot 4.000.000 prebivalcev drugo najbolj naseljeno mesto v ZDA (na prvem mestu je New York). Los Angeles je prav tako na drugem mestu (prvi je japonski Tokio) v hitrosti rasti mesta v zadnjih 100-ih letih. Širi se namreč tako hitro, da je zmanjkalo prostora za širitev 'navzven', tako da se sedaj širi 'navzgor'. Tu skorajda ni potrebno omenjati, da ob takšni širitvi in hitri rasti zmanjka prostora za zelene površine in se dejansko krši že obstoječe parke. To pa postaja izjemno nevarno. Zelene površine v velikih mestih so nujno potrebne in vse pomembnejše je, da se za dobrobit prebivalstva takšne površine tudi zagotovi. Zelene površine imajo namreč zelo veliko pozitivnih učinkov in so ključne ne le za dobro počutje prebivalcev, temveč tudi za okolje. Vsako drevo v mestu pomaga v bitki z globalnim segrevanjem, saj zmanjšuje količino toplogrednih plinov in pomaga pri hlajenju mest. Onesnažen zrak je odgovoren za kar 19.000 prezgodnjih smrti letno, vedno več je pojavov astme oz. se stanje pri že diagnosticiranih posameznikih slabša, zaradi tega pa se koristi vedno več bolniških dni, kar se pozna pri stroških zdravstva in v gospodarstvu zaradi izostajanja delovne sile. Zdravstveni problemi v večini najbolj prizadenejo otroke, starejše in nosečnice. Parki tako skrbijo za čistejši zrak, zadržujejo poplavno vodo, nižajo visoke temperature, nudijo življenjski prostor živalim in rastlinam ter prostor za rekreacijo prebivalcev. Parki izboljšujejo zdravje prebivalcev, zmanjšujejo stres in depresijo. Študije, opravljene v zadnjih nekaj letih, povezujejo pomanjkanje zelenih površin v mestih s slabim zdravjem, porastom kriminala in celo nasiljem v družini. Za kar je kriv predvsem stres. Vsak dan namreč prebivalci velikih mest dihajo onesnažen zrak, živijo v vročini, ki je še nekajkrat hujša zaradi pomanjkanja zelenih površin. Telo in možgani posameznika so tako pod velikanskim stresom ter naporom, nikjer pa ni prostora, kjer bi se lahko sprostili, sprehodili in vdihnili čistejši zrak. Človeški možgani ne zmorejo procesirati teh groženj sodobnega sveta, posameznik postaja vedno bolj napet in stopnja stresa se drastično zviša.

Prekomerna telesna težnost je velik problem sodobne družbe, za kar je v večini krivo pomanjkanje fizične aktivnosti. Več kot tretjina Američanov ima prekomerno telesno težo, kar vodi do sladkorne bolezni tipa 2, vse pa je posledica pomanjkanja telesne aktivnosti. Le-ta je nujno potrebna za ohranjanje zdravega telesa in parki poskrbijo tudi za to. Dokazano je, da so ljudje in otroci, ki imajo dostop do parkov, fizično aktivnejših od tistih, ki tega dostopa nimajo. Z dostopnostjo do parkov se tako poveča fizična aktivnost ljudi, kar je v prvi vrsti seveda dobro za njih same, država pa s tem prihrani pri stroških zdravstvene oskrbe.

So pa veliki, urejeni in vzdrževani parki v velikih mestih zagotovo tudi velika turistična atrakcija, ki privablja ljudi iz celega sveta. Le kdo ne pozna Central Parka v New Yorku, Hyde Parka v Londonu ali Phoenix Parka v Dublinu.

S to problematiko se v zadnjih letih poglobljeno ukvarjajo tudi v Los Angelesu, kjer je le 4% celotne površine namenjene zelenim površinam (za primerjavo: v New Yorku je 17%), kar je izjemno zaskrbljujoče. Tako so se na lestvici velikih mest v ZDA glede na površino parkov znašli šele na 45. mestu (od skupno 60. mest zajetih v raziskavi) – prvo mesto je zasedlo mesto Minneapolis, drugo New York, tretje mesto pa so si delila mesta Boston, Portland in San Francisco. 1,8 milijonov prebivalcev v Los Angelesu je od najbližjega parka oddaljeno več kot 10 minut hoje, 51% prebivalcev pa živi več kot 800 metrov stran od najbližjega parka. Povprečje zelene površine na prebivalca je 1,2 hektarja, v Los Angelesu pa se ta številka giblje manj kot 0,4 hektarja na prebivalca! Zaradi tako malo zelenih površin ima le tretjina vseh otrok neposreden dostop do parka. Kar 10.000 otrok si mora deliti en park, ki pa je v večini manjši od 2,8 hektarja. Ne samo, da ima Los Angeles izjemno malo zelenih površin, probleme imajo tudi z že obstoječimi parki. Veliko parkov v mestu je popolnoma zanemarjenih ali zapuščenih (npr. Echo Park), ali pa so bolj divjina kot park. To lahko rečemo za 1624 hektarjev velik Griffith park severno od mesta, v katerem dejansko živi lev! Potem je tu nekdanji park Pershing Square, ki je bil včasih poln cvetočih dreves in sprehajalnih potk, nato pa ga je mestna oblast označila kot zbirališče gejev in ga spremenila v garaže. Veliko teh zapuščenih parkov nato velja za nevarne, predvsem ponoči, še posebej je temu tako, če park leži daleč od glavnih cest v mestu. Odgovor torej ne leži v zgolj ustvarjanju parkov ter zelenih površin, ki bodo čez nekaj tednov, mesecev zapuščene in brez namena. Prav tako pomembno kot ustvarjanje parkov je tudi njihovo vzdrževanje. Za parke je treba tudi skrbeti, ta skrb pa je aktivnost, okoli katere se nato formira celotna skupnost v mestu, s čimer se krepi tudi povezanost prebivalcev. Na kratko – s postavitvijo, izboljšavo ter oskrbo parkov se izboljšuje tudi kvaliteta življenja.

Kljub temu da v Los Angelesu zaenkrat nimajo ne izjemnega načrta za gradnjo oz. oblikovanje parkov niti splošnega načrta vzdrževanja že obstoječih parkov, to ne pomeni, da preobrazba ni mogoča. Za primer lahko predstavimo francosko glavno mesto Pariz, ki je še 180 let nazaj veljalo za zanemarjeno in umazano mesto. V obdobju od leta 1850 do 1870 so naredili velikanski preobrat in iz tedanjih 18,2 hektarjev parkov ustvarili 1821 hektarjev zelenih površin! Popolno preobrazbo mesta so torej povzročili prav parki, Pariz pa je iz umazanega mesta postalo prestolnica ljubezni. Glede na to, da ima Los Angeles zelo visoko stopnjo reciklaže (62%), energijo vestno pridobivajo iz obnovljivih virov (14%), v mestu je bilo ustanovljeno največ okoljevarstvenih organizacij (TreePeople, Heal the Bay, American Oceans Campaign), kar 80% smetarskih vozil in čistilcev poganja naravni plin, uporabljajo električno podzemno in so splošno gledano zelo okoljevarstveno zavedni, je (upajmo) le vprašanje časa, kdaj bodo poskrbeli tudi za dejanske zelene površine v mestu, s katerimi lahko ogromno prispevajo k okolju. Z ozirom na to, da je leta 2007 že kar 50% celotnega prebivalstva živelo v mestu (ta stopnja pa se vsako leto še povišuje), moramo reči, da je to še kako pomembno.

Mesta tako še naprej (hitro) rastejo, zelene površine v njih pa postajajo vedno pomembnejše. A njihovo načrtovanje, oblikovanje in izvedba so polni izzivov, s katerimi se spopadajo urbanistični načrtovalci. Urbanizem je relativno nova stroka, ki se je v preteklih letih razvila zaradi skrbi za prebivalce (vedno slabše zdravje zaradi prenaseljenosti, slabe higiene, onesnaženosti zraka) in postaja vedno bolj pomembna. Dejstvo je, da ima Los Angeles velikanske probleme s pomanjkanjem površine, zato je preostali prostor v mestu zelo dragocen. Kljub temu da parki v preteklosti niso bili prioriteta mestne oblasti, se stanje očitno spreminja. Zavedajo se, da bodo z gradnjo parkov izgubili zelo vredno površino, ki bi bila lahko izkoriščena v gospodarske namene, vendar so to tveganje pripravljeni sprejeti. Dosegli so namreč točko, ko je bolj pomembna dobrobit prebivalcev in njihovo dobro počutje. Če bodo namreč prebivalci zadovoljni s kvaliteto življenja, bo to, dolgoročno gledano, gotovo vplivalo tudi na boljši gospodarski razvoj.

Vir fotografije: (https://cdn.vox-cdn.com/uploads/chorus_image/image/50846253/24961941116_faabb955c3_k.0.0.jpg)

Written by: Anja Kos

Related Case File Folder

The lack of green space in LA, California