Na reki se pod okriljem Svetovne banke in drugih organizacij (Svet guvernerjev (Board of Governors), Svetovni sklad za okolje (Global Environmental Facility)) izvajajo trije glavni projekti: energetski (Kindaruma jez), kmetijski (projekt BISP (Bura namakalni in naselitveni projekt)) in okoljevarstveni (rezervat za zaščitno ogroženih bioloških vrst). Na zgornjem toku reke stoji jez, na srednjem toku se izvaja namakalni projekt, na spodnjem toku reke, pri delti, pa želijo zaščititi živalske ter rastlinske vrste. Kljub temu, da so ti projekti na različnih predelih reke in služijo različnim funkcijam, so seveda povezani, kajti so del iste reke. Zatorej bi morali biti povezani tudi pri obravnavi in koordinaciji. In tu nastane problem – Svetovna banka namreč te projekte ocenjuje, izvaja in obravnava kot popolnoma ločene in neodvisne projekte. A dejstvo ostaja, da to, kar se dogaja na zgornjem toku reke, vpliva tudi na spodnji tok reke, vse do delte, kjer se reka Tana izliva v ocean. Projekta, ki se izvajata na zgornjem toku reke, ogrožata delto reke Tane. Svetovna banka ne želi prevzeti odgovornosti za svoje napake in trdi, da so del vseh projektov tudi druge organizacije, države, lokalne skupnosti in privatni sektor, ki bi lahko opozorile na kakršne koli morebitne nepravilnosti ali napake.
Delta reke Tane in ogrožanje življenja v njej
Delta reke Tane je ena izmed najpomembnejših mokrišč v Afriki in ena največjih ter najpomembnejših sladkovodnih sistemov v Keniji. Nudi prostor ogroženim vrstam živali in rastlin, vključno s petimi vrstami morskih želv, Afriškemu slonu in tremi vrstami opic. Delta nudi zavetišče tudi številnim pticam in 100.000-im ljudem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ribištvom in pašništvom. In prav vsi izmed njih se zanašajo na ekosistem delte, ki je v nevarnosti. Zaradi svojega izobilja je bila delta reke Tane v zadnjih nekaj desetletjih območje, na katerem so se izvajali številni kmetijski in razvojni projekti, s katerimi pa lokalne skupnosti niso bile zadovoljne. Projekti vključujejo nasade sladkornega trsa, namakalne sisteme in pridobivanje biogoriv. Na življenje v delti vplivajo tudi dogodki v zgornjem ter srednjem toku reke: krčenje gozdov, migracije, divji lov, nezakonit ribolov in nezakonit komercialni ribolov z visečimi mrežami. Tudi prej omenjen jez v zgornjem toku reke in ostale zajezitve ali preusmerjanje vode, ogrožajo ekosistem delte. Nafta in plini povzročata onesnaževanje in razgrajevanje delte, prihaja pa tudi do nejasnosti glede lastništva zemlje med prebivalci in uporabo virov. Na območju delte namreč živi etnična manjšina, ljudstvo Pokomo, ki je do sedaj brez težav živela v sožitju z ogroženimi živalskimi vrstami – tu imamo v mislih predvsem dve vrsti opic, ki sta uvrščeni med ogrožene vrste in ki jih Svetovna banka ter Svetovni sklad za okolje želita zaščiti pred izumrtjem. Ocenili so namreč, da Pokomo ljudstvo in omenjene opice ne morejo še naprej živeti skupaj, na istem področju, zato je za dobrobit opic potrebno ljudstvo Pokomo preseliti. Kar poraja vrsto težav. Že leta 1976 je bil na območju delte reke Tane ustanovljen rezervat primatov, s katerim so želeli poskrbeti za zaščito rastlinskega in živalskega sveta. Glavni cilj je bila zaščita dveh endemični vrst primatov: rečne rdeče gvereze in opice starega sveta. Rezervat je bil ustanovljen zato, da bi pomagal varovati in ohranjevati ogrožene živalske vrste ter zaščititi gozd, ki je ključen za preživetje živalskih vrst. Da bi rezervat dosegel svoj cilj, so pobudniki le-tega želeli preseliti vse prebivalce tega območja. A kar 16% površine delte domačini uporabljajo bodisi za kmetovanje ali napajanje živine, zato se niso bili pripravljeni kar tako odseliti ter tako zapustiti svoj dom in zemlje. Zakaj tudi bi se morali, saj je Pokomo ljudstvo v harmoniji in sožitju z ogroženimi živalskimi vrstami živelo več stoletij, nekateri menijo, da so celo oni tisti, ki so na to področje pripeljali ti dve vrsti opic. Obdelovanje tega področja je za Pokomo ljudstvo življenjskega pomena, za njegov propad pa niso odgovorni oni, temveč dva, zgoraj omenjena, projekta, ki se izvajata na zgornjem in srednjem toku reke. Domačini sicer še vedno lahko pridelajo dovolj sadja za svoje potrebe in majhno lokalno prodajo, s katero se preživljajo, a bodo, če jih Svetovna banka ter Svetovni sklad za okolje preselita, izgubili svoj vir dohodkov in hrane. Pokomo ljudstvo so namreč kmetovalci in nikdar za svoje preživetje niso lovili.
Svetovna banka in Svetovni sklad za okolje sta seveda ob novici, da želijo preseliti vse prebivalstvo na delti, izjavili, da bodo zagotovili nova domovanja, izgradnjo šol, cerkev ter mošej. Tega dogovora se niso držali. Vsi ti problemi, nepravilnosti pri izvedbi in neizpolnjene obljube so povzročili, da so rezervat leta 2007 zaprli, saj naj njegova izvedba ne bi bila v skladu z zakoni Kenije. In sedaj naj bi vso to območje delte, ki je bilo prej del rezervata in zatorej zaščiteno, spremenili v površino za kmetovanje in jo podvrgli procesu namakanja. Cilj tega novega projekta: stvaritev kmetijske delte, ki bo zagotavljala več delovnih mest, več hrane, več izvoza in manj uvoza, kar pomeni prihranek pri menjalnem tečaju. Gre seveda za ogromen paradoks, saj želijo prej zaščiteno zemljo, kjer za dobrobit okolja niso smeli živeti niti prvotni prebivalci, sedaj pretvoriti v kmetijsko področje. Torej bodo zemljo vzeli ljudem, živalim in rastlinskemu svetu. A ne zgolj to: del načrta je tudi ustanovitev plantaž sladkornega trsa, kar bo uničilo še več gozda in rečne delte. Bodo pa z njo pridobili velike količine etanola, ki bi ga lahko dobro prodali na evropskem trgu. Vse za dobrobit okolja, kajne? Nekatere kenijske okoljevarstvene organizacije se s tem projektom strinjajo. Večina pa izraža velike dvome in skrbi. Gotovo so najbolj ogroženi ribiči, domačini in pastirji, ki v sušnih obdobjih k delti reke Tane vodijo svoje črede. Če bo ta projekt dejansko dobil zeleno luč, bo približno 100.000 ljudi izgubilo svoj vir preživetja. Zato je kenijska nevladna organizacija Društvo za rastlinstvo in živalstvo vzhodne Afrike (East African Wildlife Society) mnenja, da bi morali vsi izraziti svoje nasprotovanju temu projektu. Glavni problem vidijo v tem, da se svetovne organizacije, ki tovrstne projekte predlagajo in jih nato tudi izvedejo, nikoli (ali pa zelo redko) o njih ne posvetujejo s tistimi, ki jih najbolj zadevajo – z lokalnimi skupnostmi. Sodelovanje, usklajevanje in koordiniranje z domačini je pri takšnih projektih ključnega pomena, ta projekt pa tega ne vsebuje.
Nameni Svetovne banke in Svetovnega sklada za okolje so dobri in usmerjeni v pravo smer: rastlinstvo in živalstvo v delti je potrebno zaščiti. A trenuten pristop je napačen in povzroča velikansko napetost. Potrebno je najti skupen jezik z domačini in se problema lotiti s skupnimi močmi. Sodelovanje, povezovanje in združena prizadevanja za isti cilj so tisti dejavniki, ki lahko dejansko ustvarijo spremembe in nas vodijo po poti do boljšega sveta.
Written by: Anja Kos
Home › Forums › Ogrožanje delte reke Tane v Keniji